|
Zgodovina Prekmurja  Slovenski prebivalci Prekmurja so se vse do konca prve svetovne vojne politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od ostalih slovenskih rojakov ter bili zaradi svoje lege od konca 11. stoletja dalje pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrskem delu razvoja pokrajine. Od 1867. leta naprej je Prekmurje pripadalo ogrskemu delu Avstro-Ogrske, kjer so Prekmurci živeli v Slovenski krajini (to ime se je udomačilo ob koncu 19. stoletja) in sicer v dveh župnijah: Železno in Zala.
Prekmurje se je v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Le tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, povsod drugod pa je bila le-ta gozdna. Kmetje so imeli zelo malo zemlje in večinoma je šlo za zelo dolge njive. Nastal je tako agrarni proletariat, katerega pripadniki so iskali delo tudi na ozemlju današnje Madžarske. Družinsko življenje je bilo izrazito patriarhalno, kar se sicer čuti še danes, vendar izgublja svojo zgodovinsko vrednost.
Že v času pomladi narodov, leta 1848, je prišlo do poskusov, da bi se Prekmurci povezali s svojimi rojaki iz ostalih delov Slovenije, vendar so se ti razblinili. K temu je prispevalo veliko Madžarov, med njimi pa precej Judov. Poleg nacionalne je na območju obstajala namreč tudi verska različnost.
1. avgusta 1919 je bilo Prekmurje dodeljeno Kraljevini SHS, kar so 17. avgusta istega leta obeležili z veliko slovestnostjo v Beltincih. Ob tej priključitvi je Prekmurje obsegalo 1.000 km² in imelo okrog 90.000 prebivalcev. Kljub dolgoletni madžarski nadvladi pa so Prekmurci ohranili svojo etnično in jezikovno pristnost ter posebnost.
|
|
|
|
