Jezik
 Prekmurci so svojo identiteto ohranjali tudi in predvsem z narečjem. Pod madžarskim pritiskom se je narečje ohranilo v verskih knjigah, ki so jih iz madžarščine ali nemščine prevajali prekmurski protestantski duhovniki. Specifičen jezik in identiteta sta Prekmurce po eni strani oddaljevala od slovenske skupnosti, le-ti pa so bili zaradi teh dveh elementov vse bolj povezani. Sledili so zato ukrepi, ki so imeli kot cilj uničiti prekmursko identiteto. Šolski zakon iz leta 1907 je na primer določal, da morajo nemadžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati le v madžarščini.
Prva prekmurska tiskana knjiga je Lutrov Mali katekizem, ki ga je prevedel Ferenc Temlin.
Narodno zavest so na prehodu iz 19. v 20. stoletje začeli dvigati katoliških in protestantski duhovniki. Le-ti so širili knjige Mohorjeve družbe ter izdajali časopise in knjige v domačem narečju. Prava jezikovna in kulturna enotnost s slovenskim narodom je dejansko začela nastajati šele po prvi svetovni vojni. Zaradi prisotnosti madžarskega jezika in Madžarov v delu Prekmurja, se je še danes na določenih mestih ohranila dvojezičnost. Prisotnost madžarskega jezika se odraža tudi v nekaterih prekmurskih besedah, ki so zelo podobne ali nekatere celo enake madžarskim.
|
