Spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov”. Zaradi zagotavljanja popolne uporabniške izkušnje jih omogočite. Sprejmi | Več o piškotkih

Cerkve

1. Rotunda
Rotunda se nahaja v idilični prekmurski vasi Selo. Zgrajena je bila v prvi polovici 13. stoletja in ima status kapele. Vizitacijski zapiski iz leta 1698 navajajo, da so jo zgradili templarji (krščanski cerkveni red). Celotna zgradba je iz doma narejene opeke. Tla so ilovnata. Iz kamna so narejeni le temelji. Premer kapelice je 6,60 m, debelina zidov pa 100 cm. Notranjost je bila okrog leta 1400 prevlečena s plastjo ometa in poslikana. Na začetku prazne stene Rotunde so v začetku 14. stoletja poslikali s freskami. Čeprav imena slikarjev niso natančno znana, poslikave pričajo o izjemni kvaliteti in nadarjenosti teh mojstrov-avtorjev. Stil slikanja je gotsko idealistični. Severna stena nam prikazuje motiv svetih treh kraljev, na vrhu kupole pa sta upodobljena Sv. Trojica in Kristus. V letih 1845 in 1846 je bila stavba bistveno spremenjena, saj so iz apside poznogotski krilni oltar iz okrog leta 1490 prenesli v Budimpešto. Vse ostalo se je ohranilo do danes. Rotunda spada med starejše stavbe v Sloveniji, zato je ob obisku Prekmurja ne smete spregledati.

Odpiralni čas Rotunde je predvidoma med aprilom in novembrom: od torka do nedelje med 9. in 17. uro; vstopnina je 2 € / osebi za odrasle in 1 € / osebi za mlade do 18 let.

2. Plečnikova cerkev
V vasi Bogojina stoji edinstvena cerkev Gospodovega vnebohoda, imenovana tudi »Bela golobica«. Gre za eno vidnejših arhitekturnih del najbolj znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Stara cerkev Gospodovega vnebohoda je na istem mestu stala že v 14. stoletju in zaradi značilnih gotskih značilnosti spada v t.i. prekmursko skupino gotskih cerkva. V letih 1925-1927 so jo na pobudo Ivana Baše, takratnega župnika iz Bogojine, preoblikovali po načrtih Jožeta Plečnika. Od prvotne ideje o mogočni cerkvi je načrte spremenil in staro cerkev ohranil ter jo nadgradil z lastnimi elementi. Na marmorni steber so oprti štirje loki na katerih stoji raven hrastov strop. Na njem so lončeni izdelki domačih lončarjev iz Bogojine in Filovcev. Značilna sta še kip Kristusa na glavnem in sv. Jožefa na stranskem oltarju. Osrednji je bil dokončan leta 1954 ob posvečenju cerkve Gospodovemu vnebohodu, slednji pa dve leti pozneje. Izdelal jih je kipar Lapuh iz Ljubljane. Ob starem glavnem vhodu je postavljen mogočen od daleč najbolj opazen valjast stolp-zvonik z značilnimi Plečnikovimi arhitekturnimi oblikami, na vrhu valja pa je razgledna terasa. Notranjost cerkve je bila prebeljena leta 1998, zunanjost pa leta 1999.

3. Kapela in izvir Sv. Vida
Sredi gozda na jasi v bližini Bukovniškega jezera se nahaja kapela Sv. Vida. Zgrajena je bila že leta 1828, po pripovedovanjih pa naj bi bila najprej lesena. Nekoliko pozneje so jo ponovno zgradili iz opeke. V bližini kapelice izvira studenec Sv. Vida, katerega zdravilnost je znana že od nekdaj. V naših krajih je sveti Vid zaščitnik oči oziroma vida. Hladna voda teče iz izvira celo leto, z njo pa si ljudje umivajo obraz, izpirajo oči in vodo večkrat odnesejo tudi domov. Zdravilna voda naj bi ob izpiranju oči zdravilno učinkovala na slab vid in druge težave z očmi. Ravno geomantija, ena najstarejših ved o blagodejnih in škodljivih območjih in črtah, naj bi določila lokacijo kapele. Radiostezisti so namreč odkrili, da se ravno pred kapelo križata dve črti moči z valovanjem, ki blagodejno vpliva ravno na vid. To sevanje pa ni edino, ki je v bližini in povzroča blagodejne učinke. Pred nekaj leti so domačini s tem namenom uredili številne energijske točke, ki povzročajo blagodejni učinek tudi na okončine, glavobole, mentalne težave in podobno, zato jih obiskuje vedno več ljudi s težavami. Vsako leto spomladi poteka ob kapelici tudi »proščenje« (žegnanje), katerega se udeleži več tisoč vernikov in drugih obiskovalcev.

4. Cerkev svetega Martina, Martjanci
Cerkev Sv. Martina se nahaja v Martjancih, vasi sosednji Moravskim Toplicam. Enoladijsko gotsko cerkev iz 14. stoletja je zgradil in poslikal znameniti slikar Janez Aquila iz Radgone. Iz popisa gornjelendavskega gospostva izhaja, da je župnija leta 1366 obsegala kar 18 vasi, kar kaže na pomembnost župnije v pretekli zgodovini. Poleg fresk angelov z napisnimi trakovi, simboli evangelistov, apostolov, svetnikov, prerokov in prizorov iz življenja sv. Martina je ohranjena tudi upodobitev umetnika Aquile, ki sodi med najstarejše avtoportrete v Evropi. Cerkev krasijo visok gotski zvonik na zahodni strani, v notranjosti prvotno pravokotna ladja je bilia leta 1702 baročno obokana, prezbiterij na vzhodni strani pa je ohranil svojo prvotno obliko. Nekatere freske upodabljajo tudi Jeruzalem. Leta 1925 je bil odstranjen takrat že močno spremenjen velik baročni oltar, ki so ga po načrtih Jožeta Plečnika nadomestili z marmornim na novo oltarno menzo pa so postavili kip sv. Martina. Delo Plečnika je tudi nagrobnik župnika J. Horvatha na bližnjem pokopališču.

5. Evangeličanska cerkev, Murska Sobota
Leta 1643 se je murskosoboški evangeličanski cerkveni občini zgodil velik udarec: Ferenc Nadasdy, sin znane grofovske evangeličanske družine, je leta 1644 poročil grofico Julijo Eszterhazy, zatajil svojo vero in prestopil v rimokatoliško. Začelo se je tako vneto preganjanje in odvzemanje cerkva tistim, ki so do pred kratkim bili soverniki. Mestna oblast je celo izdala odlok, po katerem se evangeličani niso smeli več zadrževati v Muski Soboti. Evangeličani so se v Mursko Soboto pričeli ponovno priseljevati šele po tolerančnem patentu Jožefa II. Leta 1783 je bila ustanovljena evangeličanska cerkvena občina v Puconcih, v katero so spadali tudi verniki soboške cerkvene občine. Oddaljenost evangeličanskih vernikov iz obmurskih vasi do cerkve in šole v Puconcih pa je bila prevelika. Ob ustanovitvi soboške evangeličanske cerkvene občine, je bilo poleg nekaj intelektualcev, premožnih meščanov, obrtnikov in delavcev večina vernikov kmečkega izvora. Cerkev je bila v neogotskem stilu zgrajena leta 1910 po načrtih madžarskega arhitekta Ernoja Gereya. V notranjosti se nahajajo oltar s sliko „Snemanje s križa“, ki jo je izdelal Jeno Bory, ter poslikave v madžarskem stilu.

6. Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče
Cerkev v Turnišču je posvečena Marijinemu vnebovzetju je stara že čez 900 let. Zaradi tega tamkajšnjo župnijo označujemo za pražupnijo. Romarska cerkev je bila kasneje gotizirana, dozidali so veliko ladjo in jo preuredili v prezbiterij. Leta 1915 pa je Turnišče dobilo novo cerkev, ki je vzporedna stari, skupno pa imata vmesno steno. V zgradbo so prenesli tudi vso baročno opremo. Posebnost cerkve je bila v prvi polovici 14. Stoletja, torej še pred gotizacijo cerkve, naslikana Marija zavetnica s plaščem. Poslikava s plaščem je izjemno redek primer takšne upodobitve Marije. Simbolni pomen plašča je predvsem prepričanje romarjev, da se z romanjem v cerkev zatečejo pod Marijin »plašč«, torej Marijino varstvo in jih zato ta ščiti. Na podlagi pripovedi je ugotovljeno, da so se k romanju zatekali tudi mladi pred sklenitvijo zakona. Za tiste, ki tega niso storili, je veljalo prepričanje, da bodo v zakonu trpeli zaradi medsebojnih prepirov. Prvič se turniška cerkev omenja 16. Novembra 1267. Takrat sta se namreč ravno v cerkvi sporazumeli rodbini Jure in Hanot-Buzad glede nekaterih posesti, katerih del je bila tudi ta cerkev. Ravno sprava ima tudi globoko moralno sporočilo, namreč romarja vabi k spravi s sabo, bližnjim in Bogom.

7. Cerkev Svete Trojice, Odranci
Do ustanovitve župnije v Beltincih (leta 1759), je vas Odranci spadala v župnijo Turnišče. Leta 1862 so v Odrancih poleg vaške šole zgradili kapelo s preprostim oltarjem ter s kipoma Marije z Jezusom in Sv. Jožefa, ki jih imenujemo kar Sv. Trojica. Kapela je stala do 1965. leta, ko je cerkveni odbor zemljišče odstopil občini. Ob ustanovitvi samostojne duhovnije (1. oktobra 1944) je bilo določeno, da bo nova cerkev stala na istem mestu, kjer je stala kapela. Ugotovili pa so, da prostor je prostor preozek in zato neprimeren. Pozneje so z darovi in zamenjavi pridobili dodatna zemljišča, kar je omogočilo izgradnjo cerkve na željeni lokaciji. Leta 1946 se je cerkveni odbor med osnutki načrtov Janeza Valentinčiča odločil za osmerokotno cerkev. Po številnih birokratskih zapletih in nesreči pri gradnji kupole, ki je terjala osem življenj, gradnje ni bilo lahko izpeljati. Zgradili so zato leseno cerkev, v kateri so 17 let opravljali bogoslužje. V tem času pa so stekla tudi prizadevanja za pravo, zidano cerkev. Dovoljenje zanjo so dobili septembra 1964. Odranska cerkev je bila končno zgrajena šele leta 1967. Blagoslovili so jo 5. julija 1967, 17. aprila 1977 pa so jo posvetili Sv. Trojici. Po dograditvi cerkve so zbrali denar za freske, ki jih je na površini 200 kvadratnih metrov naredil akademski slikar in duhovnik Stane Kregar. Leta 1983 so povišali cerkveni stolp in vanj namestili tri zvonove

8. Cerkev Sv. Nikolaja v Beltincih
Prva cerkev, ki se omenja v Beltincih je bila lesena in namenjena le grofom. Cerkev kot jo lahko vidimo danes, je dal leta 1742 zgraditi general Ladislav Ebergenyi, posvečena pa je Sv. Ladislavu, madžarskemu kralju, ki ga je katoliška cerkev razglasila za blaženega. Kot vladar se je namreč zelo zavzemal za poglobitev ter utrditev katoliške vere. Med leti 1893 in 1895 je cerkev temeljito prenovil ter razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl, ki je staro baročno cerkev povečal ter na jugu prizidal stransko Marijino kapelo. Pod kapelo se nahaja grobnica grofovske družine Zichy, ki so bili zadnji lastniki beltinskega gradu. T.i. »nova cerkev« je dekorirana v neobaročno-klasicističnem slogu. Nad cerkvijo se dviga zvonik, zgrajen leta 1777, ob glavnem vhodu pa se na levi in desni strani dvigata dva stolpa.
Prekmurje na dlani © Prekmurje na dlani 2007-2011 | Sofura d.o.o |
cetrtek, 28 avgust 2014 | 28.si
 nem ang slo